Na prvo žogo bi rekel, da je najceneje, ko se je lotite še v zametku. Ko so težave še majhne, obvladljive, ni obremenjena konstrukcija in ostali elementi v stanovanju.

Vendar predvidevam, da je vaš primer že presegel meje majhnosti.

Poglejmo, kaj je možno včasih narediti, da ni potrebno renovirati celotne hiše.

Seveda je pomembno izbrati pravi pristop za pravo težavo. Glede na grobo ločitev je vzrok lahko v kapilarni ali kondenzacijski vlagi.

1. Kondenzacijska vlaga

Dve od treh možnosti, ki imajo ogromen na pojav plesni vpliv sta popolnoma brezplačni:

1. Prezračevanje

2. Ogrevanje

Prezračevajne za preprečitev plesni

Kako pravilno prezračevati, si lahko pogledate v spodnjem filmčku, tukaj pa tudi povezava, kjer je to podrobneje opisano: Kako pravilno prezračevati?

Pravilno ogrevanje za preprečevanje plesni

Dejstvo je, da topel zrak sprejme vase več vlage. Podatek s katerim to merimo se imenuje relativna vlaga v prostoru. Relativna zato, ker je odvisna od temperature.

Najlažjo kontrolo nad vlago boste imeli, ko boste imeli konstantno temperaturo. Zakaj?

Kaj se zgodi, ko ugasnemo ogrevanje, kar je dokaj redna navada uporabnikov stanovanj.

Recimo, da imamo v prostoru zvečer pred spanjem 65 % relativno vlago v prostoru. Potem ugasnemo gretje, ker tako lažje spimo. 

Ker se temperatura v prostoru spusti, bo relativna vlaga narasla, hkrati pa z dihanjem v cca 8-ih urah oddamo v zrak še dodatno vlago. Zjutraj se zbudimo in merilnik pokaže 75 % rel. vlago. In ker žene vedno zebe, seveda ne prezračimo. Tako se zamenja nekaj ciklov in čez dva meseca ugotovimo, da je čez noč nastala plesen.

Kaj narediti, če ugašamo gretje?

Navadite se vedno, preden spustite temperaturo v prostoru, prezračiti. Naj pade rel. vlažnost recimo na 50 % in zjutraj se boste zbudili na varnih 65 % vlažnosti. Potem pa obvezno zopet prezračite. Na ta način boste preprečili 70 % možnosti za nastanek plesni. In to popolnoma brezplačno.

Kaj, ko ogrevanje in prezračevanje ne zadostuje?

Težave se pojavijo, ko imate močnejše toplotne mostove. To pa je tisti tretji dejavnik za nastanek plesni, ki pa ga je moč odpraviti zgolj s kakšnim posegom. Eno izmed opcij sem recimo opisal v predhodnem članku: #18 Ali preprečim nastajanje plesni, če zunanje stene na notranji strani izoliram?

Včasih tudi nekoliko pomaga, da s teh mest odmaknete omare ali druge reči, ki bi zastirale prehod toplega zraka in tako malenkost vzdignete temperaturo obremenjenega mesta.

2. Kapilarna vlaga

V kolikor imate težave s kapilarno vlago, pa je v večini primerov potreben nek poseg, ki je lahko bolj ali manj drag. Nazorno razliko med kapilarno in kondenzacijsko vlago sem opisal tukaj: Kapilarna/kondenzacijska vlaga.

Odvisno od situacije, vendar poskrbeti morate, da ne prihaja več do namakanja konstrukcije.

Vzroki so velikokrat posledica raznih zamakanj, v starejših objektih pa oslabela hidroizolacija in pronicanje vlage v samo konstrukcijo.

Katere so najpogostejše rešitve pri kapilarni vlagi

1. Izvedba drenaže, ki odvaja meteorno vodo stran od konstrukcije objekta

2. Izvedba hidroizolacije temeljev in obodne konstrukcije do višine cca 40 cm nad tlemi.

3. Barvanje fasadnih površin, ki preprečijo pronicanje vlage v notranjost.

4. Izdelava bariere - preprečitev vertikalnega dviga vlage po konstrukciji. Lahko z injektiranjem ali vstavitvijo prekinitvenega profila.

5. Vgradnja el. naprave na principu elektroosmoze, ki obrne polariteto in vlago odvaja iz konstrukcije (v ta način sem še vedno nekoliko skeptičen, ker sem slišal tako za pozitivne, kot negativne zgodbe).

Želite še več informacij o sanaciji plesni? Pojdite nazaj na seznam vprašanj s klikom tukaj: PLESEN ali pa pojdite nazaj na domačo stran: Slikopleskarstvo Kalinero.

Sedaj ste vi na vrsti

Imate kakšno dodatno idejo, mnenje, izkušnjo? S čim ste že poizkusili pa je ali ni delovalo? Komentirajte spodaj ali pa delite članek s kom, ki mu bo prav prišel.