Črna plesen, je eden pogostejših vzrokov za respiratorne in druge zdravstvene težave. Kako prepoznati njene simptome, je opisano v nadaljevanju.

Spodaj je povzetek člankov, ki sta bila objavljena na www.vizita.si in www.bodieko.si. 

Kje najdemo plesen?

Plesen, najdemo v skoraj vsakem stanovanju. Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo 250.000 vrst različnih plesni. Približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju. Vse plesni niso nevarne. Je pa njihovo toksičnost običajno mogoče dokazati zgolj z laboratorijskimi preiskavami. Zato jo je priporočljivo vedno odstraniti.

Kako se plesen prenaša?

Spore plesni se enostavno in hitro prenašajo. Prilepijo se na gostitelja – človeka, žival, čevlje ali pa v stanovanje pridejo celo skozi odprto okno.

Običajno so neškodljive, vendar ko koncentracija preseže določeno mero, lahko povzročijo bolezenske težave. Spore namreč potujejo po zraku in v stiku s kožo in dihali izzovejo različne alergijske reakcije, vnetje kože, pekoče oči, glavobol, kašelj, vnetje nosne sluznice ali težave z dihanjem.

Kje se plesen naseli?

Plesen se rada ugnezdi v vlažnem delu stanovanja in se začne razmnoževati. Najpogosteje na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in celo bombažnih izdelkih. Če začne plesen resno poseljevati naše domove, lahko to postane izjemno nevarno za zdravje.

Za nastanek vlage na zidovih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Pri odpravljanju plesni se vedno najprej lotimo odkrivanja vzrokov. Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek plesni, preberite tukaj: Zakaj nastane plesen?

Plesen ni enako nevarna za vse

Izpostavljenost črni plesni ni enako nevarno za vse. Nekateri so bolj občutljivi nanjo, drugi pa manj. Največjemu tveganju za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so izpostavljeni dojenčki, otroci, starejše osebe, bolniki, ki prestajajo kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršne koli respiratorne težave (kronični bronhitis, astmo ...) in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Najpogostejše so alergije

Pri ljudeh se kot posledica izpostavljenosti plesni najpogosteje pojavljajo alergije. Te so prvi pokazatelj na nevarne učinke bivalnega okolja. Ko spore plesni enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč nato pa preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašala kisik v krvni obtok in povzroči brazgotinjenje pljuč.

Vse alergije, ki so posledica izpostavljenosti plesni, niso enako resne.

• Alergija tipa 1, ki je najpogostejša, se kaže v obliki srbenja oči, kihanja, kašljanja in zamašenega nosu.
• Alergija tipa 3 se kaže s težkim dihanjem, kašljanjem, pomanjkanjem sape in tiščanjem v pljučih,
• Bronhopulmonarne mikoze pa predstavljajo tretjo skupino alergij, ki se pojavljajo zgolj pri bolnikih z astmo in lahko povzročijo preraščanje bronhialnih poti s fungusi.

Plesni, ki povzročajo izbruh različnih bolezni, pa so lahko odgovorne tudi za nastanek infekcij. Te se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov.

Toksičnost plesni

Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni lahko povzroči zastrupitev organizma, saj plesen sprošča toksine. Zastrupitev se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico ter slabostjo. Če je ne odkrijemo in začnemo pravilno ter hitro zdraviti, je lahko tudi smrtno nevarna.

Poškoduje lahko tudi notranje organe, ožilje, kožo ...

V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči celo odpoved organov pri ljudeh. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo kolonizirati določene organe, se hraniti z njimi in medtem sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi.

Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in poškodbe kože. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgotrajne izpostavljenosti plesni pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži.

Kakšni so zdravstveni simptomi, povezani s plesnijo?

Simptomi zdravstvenih težav povezanih s plesnijo so odvisni predvsem od tega, na kakšen način je oseba prišla v stik z njo, na splošno pa se pojavljajo:

• težave z dihanjem, ki lahko vodijo v napade astme, še posebej če oseba že ima tovrstne težave;
• kronične infekcije sinusov, ki vodijo do glavobolov, zamašenosti nosu in kašlja;
• prekomerno kašljanje in kihanja;
• gripi podobni simptomi.

Če so ti simptomi hitro odkriti in diagnosticirani, je težavo mogoče tudi hitro in učinkovito odpraviti. Če te simptome predolgo preziramo, pa lahko pride do zastrupitve, ki se kaže s sledečimi simptomi:

• kašelj, težave z dihanjem;
• ekcem, izpuščaji, koprivnica;
• bolečine v mišicah, utrujenost;
• zmanjšanje apetita;
• slabost, diareja, bruhanje;
• goreč občutek v ustni votlini in grlu;
• slab ali kovinski okus v ustih;
• mrzlica in vročina;
• rdeče in solzne oči;
• pomanjkanje koncentracije, izguba spomina;
• vrtoglavica, pomanjkanje ravnotežja;
• infekcije sečil in težave s prebavo;
• neenakomeren krvni pritisk;
• krvavitve iz nosu.

Testiranje plesni

Preko interneta je možno naročiti tudi test za plesni. Z njim lahko preverite s katero plesnijo so vaši bivalni prostori obremenjeni.

Odstranjevanje plesni

Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku.

Najprej pa vedno ugotovimo vzrok za prekomerno vlago v stanovanju. Če tega ne bomo ustrezno odpravili, se bo plesen pojavljala vedno znova. Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je delo najbolje zaupati strokovnjaku.