Ste na strani:
gumb-videogalerija-siv gumbi-ze-veste-siva gumbi-mnenja-strank

oddaj-povprasevanje

Spodaj je izvleček normativov za merjenje in obračun slikopleskarskih del. Za lažje iskanje odgovora kliknite na posamezno vprašanje.

5 IZVAJANJE PLESKARSKIH DEL

5.1 Kakšen je pravilen vrstni red obrtniških del?
5.2 Kakšne so pravice in dolžnosti pri pričetku del?
5.3 Kaj obsegajo pleskarska dela?
5.4 Kakšni so normativi za kakovost premazov?

6 DELOVNI POGOJI

6.1 Kaj so normalni delovni pogoji?
6.2 Kaj so slabši delovni pogoji?
7.1 Katera so obvezna spremljajoča dela?
7.2 Katera dela ne spadajo med spremljajoča dela in se naročniku zaračunajo posebej?

8 MERJENJE IN OBRAČUNAVANJE OPRAVLJENIH DEL

8.2.1.1 Kako merimo  okna?
8.2.1.2 Kako merimo vrata?
8.2.1.4 Kako merimo polkna?
8.2.1.5 Kako merimo opaž, stenske ali stropne obloge (lamberije), napušč, talne površine (leseni podi), in podobno?
8.2.2.5 Kako merimo kovinske ograje, rešetke, mrežaste pode in jeklene rolete?
8.2.2.6 Kako merimo radiatorje, vodila, cevi in drobne predmete?
8.2.12 Kako merimo odprtine, profile, niše, izbokline ...?

DODATKI NA PLESKARSKA DELA

8.3.1 Kakšen je dodatek za delo na višini?
8.3.2 Kakšen je dodatek za pleskanje v več barvah ali tonih?
8.3.3 Kakšen je dodatek za delo v zaprtih prostorih s težkimi pogoji dela?

 

5 IZVAJANJE PLESKARSKIH DEL

5.1 Splošno

2. Naročnik je dolžan omogočiti nemoteno izvajanje del, še posebej mora zagotoviti tista gradbena in spremljajoča dela, s katerimi bo zagotovljen neoviran začetek, potek in dokončanje pleskarskih del.
Omogočiti mora tudi pravilen vrstni red in potek obrtniških del, da izvajalci drugih del ne povzročajo škode. Če navedeno zaporedje del ni omogočeno, se ovrednoti težavnost poteka del.

Pravilen vrstni red obrtniških del je

  • zidarska,
  • električarska,
  • strojno inštalacijska,
  • keramičarska,
  • slikarska,
  • pleskarska,
  • parketarska dela ter fina montaža drobnih elektro - in strojno inštalacijskih elementov,
  • suha vgradnja vrat, itd.

5.2 Dolžnosti in pravice pri pričetku del

  1. Izvajalec je pred začetkom del dolžan pregledati podlage in razsoditi, ali so primerne za predvideno obdelavo. Če obstajajo na njej kakršnekoli pomanjkljivosti ali napake, ki bi utegnile vplivati na kakovost in izgled pleskarskih del, je izvajalec o tem dolžan opozoriti naročnika. Če naročnik izda zahtevo ali nalog, da se na tako podlago lahko izvajajo pleskarska dela, izvajalec v tem primeru ne nosi odgovornosti za kakovost del.
  2. Naročnik je dolžan pripraviti podlage, ki ustrezajo standardom.
  3. Izvajalec lahko začne s pleskarskimi deli šele, ko naročnik iz prostorov odstrani odpadke in ostanke gradbenega materiala ter druge navlake, ki bi lahko ovirala izvedbo pleskarskih del.

5.3 Pleskarska dela obsegajo

  1. Nabavo potrebnega materiala za izdelavo,
  2. Prenos (notranji transport) materiala, orodja, strojev in naprav do mesta izdelave horizontalno do 30 m in vertikalno do 15 m.
  3. Izvajanje pleskarskih del.
  4. Pripravo materiala za izdelavo (mešanje, sejanje ipd.).
  5. Odstranitev in prenos odpadkov na stalno deponijo.
  6. Merjenje površin za obračun.

5.4 Kakovost premazov

  1. Kakovost premazov mora ustrezati standardom.
    Premazi se morajo trdno sprijemati s podlago, tako da dajejo izenačeno površino, brez izrazitih sledov čopiča ali valjčka, kar se ugotavlja z ogledom na kraju samem, pri dnevni svetlobi brez reflektorjev in prenosnih luči in iz primerne razdalje, razen tam, kjer ni dnevne svetlobe.
  2. Ton nanesene barve mora biti izenačen po celi površini (brez lis).
  3. Premazi, ki prekrivajo podlago, morajo popolnoma pokrivati podlago.
  4. Če je več premazov, mora predhodni premaz pridobiti ustrezno trdnost, ko se nanaša naslednji (to ne velja le v primeru, če se uporabi tehnika "mokro na mokro").
  5. Z barvo izdelana zaključna ali obrobna črta mora biti enako široka po vsej dolžini.
  6. Vsi zaključki obarvanih površin morajo biti ravni in pravilni.
  7. Premaz mora imeti ustrezno oprijemljivost, ki je določena pri posameznem materialu.

6 DELOVNI POGOJI

6.1 Za normalne delovne razmere se šteje

  1. delo na ravnih delovnih površinah in velikostjo prostora nad 5 m2 tlorisne površine,
  2. izdelavo površine nad 50 m2,
  3. delovna temperatura v območju od + 5° C do + 25° C,
  4. delo pri dnevni svetlobi.

6.2 Za slabše delovne razmere se šteje

Slabše delovne razmere niso upoštevane v ceni storitve pleskarskih del in se upoštevajo v postavkah 7.2. in 8.3.
  1. delo na neravnih delovnih površinah in velikostjo prostora pod 5 m2 tlorisne površine,
  2. delo na višini nad 4 m,
  3. izdelava naročila skupne površine pod 50 m2,
  4. delovna temperatura v območju pod + 5° C in nad + 25° C, maksimalna temperatura po navodilih proizvajalcev materialov,
  5. delo pri slabi umetni svetlobi in delovna višina do 1,5 m v jaških in rovih,
  6. delo s potapljanjem in oblivanjem težkih izdelkov (litoželezni radiatorji, veliki izdelki).

7.1 Spremljajoča dela

Spremljajoča dela so tista dela, ki tudi brez posebnega navajanja v tehničnem opisu spadajo med pleskarska dela in so za izvajalca obvezna.
  1. Meritve za izvedbo in obračun del, vključno uporaba merilnih aparatov in delovna sila.
  2. Izvajanje varnostnih ukrepov v skladu z veljavnimi predpisi iz varstva pri delu.
  3. Dovod vode, plina in elektrike od priključka na gradbišče, ki ga daje naročnik, do mesta vgraditve.
  4. Uporaba male mehanizacije in orodja.
  5. Odstranjevanje odpadkov, ki nastanejo pri izvajanju pleskarskih del, na stalno deponijo.
  6. Delovni odri višine do 2 m, stolice, lestve, vrvi.
  7. Enkratno snemanje in nameščanje vrat, okenskih kril in podobno zaradi izvedbe pleskarske storitve.

7.2 Dela, ki ne spadajo med spremljajoča dela in se naročniku zaračunajo posebej

  1. izdelava vzorcev, poskusnih premazov ali barvnih tonov,
  2. fino čiščenje površin, ki se bodo izvajala kot predhodna dela,
  3. kitanje luknjic od žebljev ali malih vijakov,
  4. postavitev in odstranitev delovnih odrov in lestev za dela nad normalnimi delovnimi pogoji,
  5. zaščita izvedenih del in predmetov pred poškodbami do primopredaje pleskarskih del poteka postopno do prevzema posameznega dela (z zapisnikom - v celoti in parcialno),
  6. izvajanje varstvenih ukrepov v skladu z zahtevami varstva pri delu za zaščito skupnih delovnih prostorov, ki niso upoštevani kot normalni varstveni ukrepi za izvedbo slikarskih del,
  7. čiščenje umazanije in nečistoč, ki jih povzroče drugi izvajalci,
  8. popravilo večjih in manjših poškodb in krpanje neravnosti podlage, skladno s točko 5.2.1,
  9. vlečenje zaključnih črt, pleskanje s šablonami in podobno,
  10. če naročnik ne zagotovi prostora z možnostjo zaklepanja, za skladiščenje materialov,
  11. stroški za nadaljevanje del v neugodnih razmerah (gretje prostorov itd.), če to ni posebej dogovorjeno pred začetkom del,
  12. praznjenje in priprava prostora pred začetkom del (premikanje pohištva itd.),
  13. tehnično svetovanje in izdelava projektantskih popisov del,
  14. stroški za zaščito tal, vrat, oken in tudi drugih delov ter opreme pred umazanjem in poškodbami, vključno uporaba potrebnega materiala,
  15. barvanje delov okovja na vratih, oknih, okenskih krilih ipd. v posebnem barvnem tonu.

8 MERJENJE IN OBRAČUNAVANJE OPRAVLJENIH DEL

8.2 Način jemanja mer in obračunavanje

8.2.1 Pleskanje mizarskih izdelkov za stavbarstvo

Stavbni mizarski izdelki, kot so: okna, vrata, pregradne stene, obložena podnožja, vgrajene omare in drugi elementi standardne izdelave, se obračunavajo in merijo po načinih, ki so navedeni v točkah od 8.2.1.1. do 8.2.1.7.:

8.2.1.1 Okna se merijo

s sestavljenimi ali razstavljenimi krili, ne glede na gradivo, število in sistem kril:
  1. Dvojna okna se merijo iz notranje strani stavbe, od ometa do ometa: širina x višina x količnik 2,90. V izračunani površini je vračunan podboj širine do 15 cm in okenska polica širine do 15 cm.
  2. Vezana okna se merijo enako kot dvojna z notranje strani, s tem da se širina x višina pomnožita s količnikom 2,40; v to površino je vračunan podboj širine do 8 cm in okenska polica širine do 8 cm.
  3. razlika površine nad 15 cm širine podboja in okenske police dvojnih oken kot tudi razlika površine nad 8 cm širine podboja in okenske police vezanih oken se obračunavata posebej v m2,
  4. Okna s termopan zasteklitvijo se merijo enako kot dvojna okna, s tem da je količnik povečanja 2,0
  5. Enojna okna se merijo tako, da se pomnoži širina z višino in količnikom 1,45.
  6. Okna s polkrožnim zgornjim delom in okrogla okna se obračunavajo po površini orisanega kvadrata ali pravokotnika. Za barvanje oken samo po zunanji strani se uporabi količnik 1,0.
Prečke na okenskih krilih, ki so v eni smeri, bodisi vodoravne ali navpične po vsej širini ali višini okenskega krila, se obračunajo na naslednji način:
  • za dvojna vezana okna s prečka mi na zunanjih ali notranjih krilih se doda za vsako prečko na zunanjih ali notranjih krilih po 5 %;
  • za enojna okna se za vsako prečko doda 5 % na izračunano površino;
  • stebrički na enojnih ali dvojnih oknih med krili se obračunavajo tako, da se doda 5 %.
  • za široka okna, v katerih so navpični negibljivi stebrički v razdalji 120 cm in več, se za te ne doda nobenega količnika, ker so že v obračunani površini s količnikom okna;
  • opaži, obrobe, leseni parapeti in omarice za rolete se obračunavajo posebej v m2;

8.2.1.2 Vrata se merijo

krilo posebej v razviti širini, ter podboj posebej v razviti širini; obračun se lahko izvede tudi po kosu, če je popis temu pravilno prirejen (podatek razvita širina).
  1. Vratom, ki imajo polnila od 3 do 5 kosov, se površina poveča za 18 %;
  2. Vratom, ki imajo več polnil od 5 kosov, se površina poveča za 25 %;
  3. Zastekljena vrata se obračunavajo tako, da se polni del obračunava kot vrata, zastekljeni del pa kot okno. Vrata s stekleno površino se smatrajo vrata, pri katerih je površina stekla večja od 0,75 m2.
  4. Prečke v zastekljenih vratih ali izložbah se obračunava enako kot pri lesenih oknih;
  5. Barvanje mizarskih izdelkov (vrat) z rebrasto površino (iz letvic-napušč) se obračuna tako, da se površina poveča s količnikom 1,25;
  6. Vrata s polkrožnim zgornjim delom ali okrogla vrata, se obračunavajo po površini risanega kvadrata ali pravo kotnika;
  7. Dvojna vrata se obračunajo enako kot enojna vrata.

8.2.1.4 Lesena zunanja okenska krila (polkna)

se merijo in obračunavajo na naslednji način:
  1. polna in gladko obdelana lesena krila (polkna) - po razviti površini;
  2. lesena polkna z vgrajenimi - gibljivimi ali fiksnimi letvicami (lamelami) - žaluzije in rolete - od roba do roba pobarvane strani (širina x višina x 3) za obe pobarvani strani oziroma za vsako pobarvano stran povečano s količnikom 1,5;

8.2.1.5 Leseni opaži, stenske ali stropne obloge (lamberije), napušč, talne površine (leseni podi), in podobno

merimo in obračunavamo na naslednji način:
  • opaži in obloge sten, stropov in podobno - obračunamo po m2 izvedene površine;
  • za rebra ste ali grobo obdelane površine se uporabi količnik povečanja 1,25;
  • navedene lesene konstrukcije z razmaknjenimi deščicami se obračuna tako, da obračun povečamo s količnikom 1,25;
  • lesena tla (ladijski pod, parket in pod iz navadnih desk ipd.) - v m2, pri tem se ne odbije neobdelane odprtine ali izpadi in podobno do velikosti 0,75 m2, površina pragov, stenskih letev in podobno pa se doda površini za obračun;

8.2.2.5 Kovinske ograje, rešetke, mrežasti podi in jeklene rolete

Kovinske rešetke in ograje, kot so ograje stopnic, balkonov, teras, zemljišč in drugega, se merijo v m2 ali se obračunavajo po kosu - v skladu s tehničnim opisom in načrti:
  1. Kovinske mreže in ograje enostavne izdelave z vodoravnimi ali navpičnimi palicami se merijo kot enojna površina (dolžina x višina x količnik 1 ) za obe pobarvani strani (če je razdalja palic manjša kot 12 cm x količnik 1,5).
  2. Kovinske mreže in ograje enostavne izdelave, z vodoravnimi ali navpičnimi palicami in tu pa tam okrasnimi elementi, se merijo kot v zgoraj navedeni točki, obračunavajo pa se s količnikom 2 za obe pobarvani strani.
  3. Kovinske mreže in ograje bolj bogate izvedbe, s stiliziranimi okrasnimi elementi, se merijo enako kot v prejšnji točki in obračunavajo s količnikom 3 (širina x višina x 3).
  4. Pletene žične ograje z okenci do 6 cm se merijo in obračunavajo kot enojne površine s količnikom 3 (širina x višina x 3).
  5. Pletene žične ograje z okenci, ki so večja kot 6 cm, se merijo in obračunavajo kot dvojne površine (širina x višina x 2).
  6. Zložljive rešetke (škarjaste rešetke), polžaste jeklene rešetke, ventilacijske rešetke in drobni mrežasti elementi se merijo in obračunavajo kot trojna površina (širina x višina x 3).
  7. Jeklene rolete (polne zvite oknice) se merijo po velikosti kovinskega okvira (vodila) in se obračunavajo s količnikom 1,5 (širina x višina x 1,5) za vsako pobarvano stran oziroma s količnikom 3 (širina x višina x 3) za obe pobarvani strani.
  8. Kovinska vodila rolet, stranski elementi in kovinski smerni drogovi za odpiranje in zapiranje oken (sistem ventus in drugi) se obračunavajo v ml, po kosu ali po m2 tako, kot je navedeno v popisu del.
  9. Mrežasti podi iz debelejše žice ali pločevine se obračunajo: dolžina x širina x 3.
  10. Mrežasti podi do višine profila 3 cm se obračunajo: dolžina x širina x 5.

8.2.2.6 Jekleni cevovodi, radiatorji, vodila in drobni predmeti

Jekleni cevovodi, radiatorji in naprave za centralno gretje se merijo vedno po zunanjem robu krivin in obračunavajo na naslednji način:
  1. Jekleni cevovodi večjih premerov, ročaji, kotniki in podobno se merijo in obračunavajo po površini zunanjih mer (dolžina x razvita širina). Obračunavajo se v m2 ali ml.
  2. Radiatorji iz jeklene pločevine ali litega železa - po ogrevalni površini na podlagi podatkov proizvajalca. Za konzole (nosilce) in pritrdilne naprave se doda 5 % na ogrevalno površino radiatorja;
  3. Če ni podatkov o ogrevalni površini, kot je primer pri starih objektih, se površina obračunava tako, da se pomnoži širina x višina člena x 2 (strani) x število členov ter se dobljena površina poveča s količnikom 1,25.
  4. Cevi za centralno gretje, izolacije cevovodov, peči, kotli, ekspanzijske posode, ventilacijske in klimatizacijske naprave, pogonske naprave, grelniki in podobno se obračunavajo po pobarvani površini, s tem da se za prirobnice in kovice doda 5 %.

    Cevi merimo:

  • cevi razvitega obsega do 20 cm se obračunavajo v tm z navedbo in upoštevanjem razvite površine ali v m2 s povečanjem površine s količnikom 1,60,
  • cevi razvitega obsega od 20 do 40 cm se obračunavajo v m2 dejansko izmerjena površina se poveča s količnikom 1,18,
  • cevi razvitega obsega nad 40 cm, se obračunavajo v m2 dejansko izmerjene površine;

8.2.12 Obračunavanje vdolbin, trakov, vencev, polic, stebrov, ...

Površine, ki vsebujejo vdolbine, vence, izpuste, trakove, police, medokenske stebre, nosilce, žlebove, itd. se obračunavajo v tm in preračunajo v m2 po naslednji tabeli:

a) razvite širine do 12 cm, za 1 m 0,35 m2
b) razvite širine od 12 cm do 18 cm, za 1 m 0,50 m2
c) razvite širine od 18 cm do 25 cm, za 1 m 0,75 m2
d) razvite širine od 25 cm do 50 cm, za 1 m 1,00 m2
e) razvite širine od 50 cm do 75 cm, za 1 m 1,25 m2
f) razvite širine od 75 cm do 100 cm, za 1 m 1,50 m2
g) razvite širine od 100 cm do 125 cm, za 1 m 1,75 m2
h) razvite širine od 125 cm do 150 cm, za 1 m 2,00 m2
i) rege - žlebovi razvite širine do 5 cm, za 1 m 0,25 m2

To preračunavanje velja za profile z do 4. robovi. Če pa imajo profili več robov, se za vsak rob doda 5 %, a največ 60 % gornjih vrednosti.

Vsaka krivina se računa prav tako kot rob.

Za vsako križanje profilov se doda po 0,5 tm odgovarjajoče razvite širine.

8.3 Dodatki na pleskarska dela

8.3.1 Delo na višini

Za delo na višini (lestve, pomični odri, pomični viseči odri) se obračun poveča:
  1. od 0-4 m za 0%
  2. od 4-6 m za 11 %
  3. od 6-8 m za 18 %
  4. nad 8m največ za 50%
  5. za delo z varnostnim pasom za 50 %

8.3.2 Pleskanje v več barvah ali tonih

Kadar se mizarski in ključavničarski izdelki, iverne plošče, beton, omet in podobno barvajo v več barvah ali tonih, se obračun ne glede na razlike v vrsti premaza ali tehnike obdelave - če ni to v tehničnem opisu posebej navedeno - poveča za 10 % vsak nadaljnji ton ali barvo.

8.3.3 Delo v zaprtih prostorih s težkimi pogoji dela

  • za delo v prezračevanih prostorih, kjer ni potrebno nositi maske, se obračun poveča za 10 %.
  • za delo v prostorih brez ventilacije, kjer je potrebno nositi maske, se obračun poveča za 50 %.
  • za delo v malih prostorih velikosti pod 5 m2 tlorisne površine, v nenormalnih položajih ter na višini preko 25 m se obračun poveča za 100 %.
  • za delo v prenatrpanih prostorih (strojnice, delavnice itd.) se obračun poveča za 25 %.
  • za delo v črpališčih se-obračun poveča za 50 %.
  • za delo v slabo osvetljenih prostorih se obračun poveča za 30 %.

Niste našli odgovora? Pišite mi na This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ali pokličite 031 777 331, z veseljem vam pomagam.


gumb-videogalerija-siv gumbi-ze-veste-siva gumbi-mnenja-strank oddaj-povprasevanje