Nasveti

Pojav kondenza na površinah je posledica treh dejavnikov:

• Relativne vlage v prostoru.
• Temperature prostora.
• Temperature površine, na kateri se pojavlja kondenz

Točki, ko so ustvarjeni vsi pogoji za kondenzacijo, pravimo točka rosišča.

V praksi to najhitreje opazimo na okenskih steklih in špaletah ter v kotih sten. Višja kot je torej vlaga v prostoru, višja je potrebna tudi temperatura prostora in sten, da ne prihaja do kondenzacije vlage.

Kako izračunamo točko rosišča?

Ni vam je potrebno računati. V spodnji tabeli so že izračunane posamezne vrednosti in točke rosišča pri različnih pogojih.

Primer iz tabele pove, da ob temperaturi prostora 22°C in 60% relativni vlažnosti, pride do kondezacije na površinah s 13,9°C. Torej, vse površine s takšno temperaturo, so podvržene kondenzaciji in posledično tudi pojavu plesni.

Več razlogov za nastanek pleseni, pa na naslednji povezavi: Zakaj nastane plesen?

V večini primerov na nastanek plesni vplivajo toplotni mostovi. Poleg tega, so ta mesta ključna tudi pri izgubi energije in ustvarjajo tisti neprijeten občutek ob dotiku hladnih sten.

Kaj predstavlja toplotni most?

Toplotni most označuje predel v gradbenih elementih stavbe, skozi katerega toplota, v primerjavi z drugimi gradbenimi elementi, hitreje uhaja.

Poleg izgube toplote lahko povzroča poškodbe na stavbah, zaradi ustvarjanja kondenza (podobno kot vlažen zrak, ki kondenzira na hladnih oknih). Škodljivi pojavi pravzaprav ne nastajajo samo pri kondenzatu, temveč tudi pri 80 odstotni relativni vlažnosti zraka na površini gradbenih elementov (vlažnost je pogojena s temperaturo površin).

Vlažna mesta, ki v najslabših primerih ostajajo  skrita, na primer za oblogami, vplivajo na nastajanje plesni. Lahko pa se hišna plesen, ki se je mnogi bojijo, toliko razširi, da poleg zdravstvenih povzroči tudi statične poškodbe stavb.

Kakšne toplotne mostove poznamo?

Razlikujemo konstrukcijske in geometrijske toplotne mostove ter mostove zaradi lastnosti uporabljenega materiala.

Konstrukcijski toplotni mostovi nastajajo zaradi različne toplotne prevodnosti materialov, iz katerih je zgradba zgrajena. Na primer stik stropa iz armiranega betona in zunanjega zidu iz opeke, betonski venci, radiatorske niše.

Geometrijski toplotni mostovi nastanejo na primer zaradi štrlečih delovali robov v sicer homogenem gradbenem elementu, pri katerem je z druge strani notranje površine večja zunanja površina, skozi katero uhaja toplota. Primer so zunanji vogali hiše.

Toplotni mostovi, ki nastanejo zaradi uporabljenega materiala, se pojavljajo, ko se na poti kroženja toplote pojavljajo različni gradbeni materiali. Na primer vgrajeni jekleni nosilci, betonske preklade v zunanjem zidu.

12 kritičnih mest za pojav plesni.

Najpogostejše kritične točke so prikazane na spodnji sliki. Po navadi so to mesta, ki so težko dostopna, vsi "izrastki", ki se neposredno dotikajo fasadne površine in niso izolirani, neizolirani vkopani deli stavbe, okenski zaključki.

Kako najti skrita toplotna mesta?

Kako odpraviti kritične točke?

Najzanesljivejša rešitev, da se izognemo toplotnim mostovom, je celovita zunanja izolacija stavbe. Šele tako se lahko preprečijo povečana poraba energije in negativne posledice za samo zgradbo.

Dodatno izoliranje že obstoječega objekta zagotavlja prihranek energije, ustvarja pa tudi občutek ugodja v zgradbi, kar se izplača kljub višjim stroškom.

Kdaj je izoliranje učinkovito?

Izoliranje je lahko učinkovito samo, če je izvedeno strokovno, brez praznin in medprostorov. Pri tem je zlasti pomembno, da se pazljivo izvedejo tudi stiki med steno in stropi in še zlasti priključki pri oknih. Tu je smiselno uporabiti številne izolacijske materiale in profile za strokovno izvedbo teh zahtevnih stikov. vir: Revija Baumit energija 2/2011

Kaj, ko zunanje izoliranje ni možno?

Takrat se poslužujemo rešitev v notranjosti objekta. S tem učinkovitost rešitve sicer zmanjšamo, velikokrat pa notranja izolacija popolnoma odpravi težave toplotnih mostov in plesni. 

Kako izoliramo notranje stene?

Pri notranjem izoliranju smo nekoliko omejeni z debelino toplotne izolacije, saj nam lahko bistveno zmanjša prostor. Večinoma se poslužujemo 3 - 5 cm debeline. To zadostuje, da dobimo prijetne in tople stene, ki nas ob dotiku ne bodo zmrazile. Predvsem pa zmanjšamo možnost kondenziranja vlage in plesni na površini. 

Kako odpravimo zidno plesen v stanovanju, pa preberite tukaj: Zidna plesen v stanovanju.

Črna plesen, je eden pogostejših vzrokov za respiratorne in druge zdravstvene težave. Kako prepoznati njene simptome, je opisano v nadaljevanju.

Spodaj je povzetek člankov, ki sta bila objavljena na www.vizita.si in www.bodieko.si. 

Kje najdemo plesen?

Plesen, najdemo v skoraj vsakem stanovanju. Po nekaterih ocenah naj bi obstajalo 250.000 vrst različnih plesni. Približno 100 pa jih najdemo v našem bivalnem okolju. Vse plesni niso nevarne. Je pa njihovo toksičnost običajno mogoče dokazati zgolj z laboratorijskimi preiskavami. Zato jo je priporočljivo vedno odstraniti.

Kako se plesen prenaša?

Spore plesni se enostavno in hitro prenašajo. Prilepijo se na gostitelja – človeka, žival, čevlje ali pa v stanovanje pridejo celo skozi odprto okno.

Običajno so neškodljive, vendar ko koncentracija preseže določeno mero, lahko povzročijo bolezenske težave. Spore namreč potujejo po zraku in v stiku s kožo in dihali izzovejo različne alergijske reakcije, vnetje kože, pekoče oči, glavobol, kašelj, vnetje nosne sluznice ali težave z dihanjem.

Kje se plesen naseli?

Plesen se rada ugnezdi v vlažnem delu stanovanja in se začne razmnoževati. Najpogosteje na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in celo bombažnih izdelkih. Če začne plesen resno poseljevati naše domove, lahko to postane izjemno nevarno za zdravje.

Za nastanek vlage na zidovih, je več razlogov, ki so med seboj povezani. Pri odpravljanju plesni se vedno najprej lotimo odkrivanja vzrokov. Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek plesni, preberite tukaj: Zakaj nastane plesen?

Plesen ni enako nevarna za vse

Izpostavljenost črni plesni ni enako nevarno za vse. Nekateri so bolj občutljivi nanjo, drugi pa manj. Največjemu tveganju za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so izpostavljeni dojenčki, otroci, starejše osebe, bolniki, ki prestajajo kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršne koli respiratorne težave (kronični bronhitis, astmo ...) in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Najpogostejše so alergije

Pri ljudeh se kot posledica izpostavljenosti plesni najpogosteje pojavljajo alergije. Te so prvi pokazatelj na nevarne učinke bivalnega okolja. Ko spore plesni enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč nato pa preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašala kisik v krvni obtok in povzroči brazgotinjenje pljuč.

Vse alergije, ki so posledica izpostavljenosti plesni, niso enako resne.

• Alergija tipa 1, ki je najpogostejša, se kaže v obliki srbenja oči, kihanja, kašljanja in zamašenega nosu.
• Alergija tipa 3 se kaže s težkim dihanjem, kašljanjem, pomanjkanjem sape in tiščanjem v pljučih,
• Bronhopulmonarne mikoze pa predstavljajo tretjo skupino alergij, ki se pojavljajo zgolj pri bolnikih z astmo in lahko povzročijo preraščanje bronhialnih poti s fungusi.

Plesni, ki povzročajo izbruh različnih bolezni, pa so lahko odgovorne tudi za nastanek infekcij. Te se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov.

Toksičnost plesni

Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni lahko povzroči zastrupitev organizma, saj plesen sprošča toksine. Zastrupitev se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico ter slabostjo. Če je ne odkrijemo in začnemo pravilno ter hitro zdraviti, je lahko tudi smrtno nevarna.

Poškoduje lahko tudi notranje organe, ožilje, kožo ...

V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči celo odpoved organov pri ljudeh. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo kolonizirati določene organe, se hraniti z njimi in medtem sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi.

Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in poškodbe kože. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgotrajne izpostavljenosti plesni pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži.

Kakšni so zdravstveni simptomi, povezani s plesnijo?

Simptomi zdravstvenih težav povezanih s plesnijo so odvisni predvsem od tega, na kakšen način je oseba prišla v stik z njo, na splošno pa se pojavljajo:

• težave z dihanjem, ki lahko vodijo v napade astme, še posebej če oseba že ima tovrstne težave;
• kronične infekcije sinusov, ki vodijo do glavobolov, zamašenosti nosu in kašlja;
• prekomerno kašljanje in kihanja;
• gripi podobni simptomi.

Če so ti simptomi hitro odkriti in diagnosticirani, je težavo mogoče tudi hitro in učinkovito odpraviti. Če te simptome predolgo preziramo, pa lahko pride do zastrupitve, ki se kaže s sledečimi simptomi:

• kašelj, težave z dihanjem;
• ekcem, izpuščaji, koprivnica;
• bolečine v mišicah, utrujenost;
• zmanjšanje apetita;
• slabost, diareja, bruhanje;
• goreč občutek v ustni votlini in grlu;
• slab ali kovinski okus v ustih;
• mrzlica in vročina;
• rdeče in solzne oči;
• pomanjkanje koncentracije, izguba spomina;
• vrtoglavica, pomanjkanje ravnotežja;
• infekcije sečil in težave s prebavo;
• neenakomeren krvni pritisk;
• krvavitve iz nosu.

Testiranje plesni

Preko interneta je možno naročiti tudi test za plesni. Z njim lahko preverite s katero plesnijo so vaši bivalni prostori obremenjeni.

Odstranjevanje plesni

Pri odstranjevanju plesni moramo biti zelo previdni, saj se spore prenašajo po zraku.

Najprej pa vedno ugotovimo vzrok za prekomerno vlago v stanovanju. Če tega ne bomo ustrezno odpravili, se bo plesen pojavljala vedno znova. Površinsko plesen lahko odstranimo sami, če pa se enkrat zažre v steno in so napadene večje površine, je delo najbolje zaupati strokovnjaku.

 Če nimamo vgrajenega prezračevalnega sistema, je potrebno prezračevati ročno. Prezračujemo tri do štiri krat dnevno, predvsem takrat, ko prihaja do povečanja vnosa vlage. Naprimer kuhanje, sušenje perila, tuširanje, ...

Prezračujemo pri povsem odprtih oknih do 5 min.

Najbolje je ustvariti prepih. Stalno priprta okna (na kip), povzročajo podhlajevanje predela okoli okna in posledično nastanek plesni.

Sam način prezračevanja se razlikuje od letnega časa. Poleti ponavadi ni povečanih težav z vlago in plesnijo. Temperature oboda so dovolj visoke tako, da ni nevarnosti površinske kondenzacije vodne pare. Na ogroženih mestih se tako razvoj plesni ustavi, lahko pa plesen povsem izgine. Poleti tako prezračujemo dalj časa, največ pa v nočnem času, ko so temperature omogočajo tudi ohlajanje prostorov.

V zimskem času je absolutna vlažnost zunanjega zraka nizka in v ogrevanem prostoru lahko sprejme precejšno količino vlage. Ob zadostnem ogrevanju in pravilnem prezračevanju, lahko preprečimo prekomerno navlaževanje in nastanek površinske kondenzacije.

Kritična so prehodna obdobja

Plesen v stanovanju se največkrat razvije v prehodnih obdobjih, zato je pomembno, da kljub višjim zunanjim temperaturam ne zmanjšamo ogrevanja prostorov. V prehodnem obdobju se pojavijo manjše temperaturne razlike med notranjim in zunanjim okoljem kot v zimskem času.

Nihanja notranjih temperatur prostorov so večja zaradi nestalnega ogrevanja, kar privede do tega, da se močno spreminja relativna vlažnost notranjega zraka. Tako se v takšnih primerih zrak precej hitro segreje medtem, ko potrebujejo masivni gradbeni elementi za to mnogo več časa.

Ogreti zrak se na njih ohlaja, kar lahko privede do površinske kondenzacije in nastanka plesni.

Prezračevanje mora biti zato v prehodnih obdobjih izdatnejše kot pozimi. To velja tudi za mile zime, kjer so razmere enake kot v prehodnih obdobjih. Prezračevanje je najbolj učinkovito v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši.

Kako odstraniti plesen?

Plesen na steni je zelo moteča tako z vizualnega kot zdravstvenega vidika. Odpravljanje plesni je učinkovito le z odpravo vzrokov. V kolikor zadostno ogrevanje in prezračevanje ni dovolj, se lahko vzroki najdejo v neustrezni sestavi gradbene konstrukcije in toplotnih mostovih. V teh primerih se je potrebno sanacije lotiti pri izvoru težav in skladno s pravili gradbene fizike.

Za več informacij in določitev vzrokov nastajanja plesni, mi pišite preko kontaktnega obrazca.

Preberite več o različnih načinih "Kako odstraniti plesen."

Toplotni most je posledica nepravilne gradnje objekta in vgradnje njenih sestavnih elementov. Skozi življensko dobo nam povzroča različne težave. Največkrat so povezane s plesnijo in uhajanjem energije skozi toplotni ovoj hiše.  Odkrivanje tovrstnih napak pri gradnji je težavno. Objekt je ponavadi že dokončan, napake pa so skrite očem.   Zato se pri sanacijah poslužujemo odkrivanja napak s termografijo oz. termografskimi meritvami. Namen termografskih pregledov je odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti v gradbeništvu in napak na električnih in mehanskih napravah v industriji.

Kaj je termografija? Termografija je nedestruktivna in nekontaktna metoda merjenja temperature in prikaza porazdelitve toplote po površini merjenega objekta, ne glede na obliko in opazovani predmet.

Kako deluje termokamera? Termokamere, ki jih pogosto imenujemo tudi infrardeče ali pa toplotne kamere, so človekovo sposobnost zaznavanja svetlobe razširile iz vidnega v srednji in dolgovalovni infrardeči del spektra. Po delovanju in zgradbi so enake običajnim TV video kameram. Poleg običajne optike imajo vgrajen detektor IR sevanja in elektroniko za obdelavo signalov s pomočjo katere toplotno sliko prikažemo na zaslonu. To je osnova za široko uporabnost termokamer kot učinkovitega mernega, testnega in diagnostičnega orodja na praktično vseh področjih človekovega delovanja.

Termografija v gradbeništvu Diognosticirane napake pri termografiji stavb: Pogosto so napake plod nestrokovne izvedbe del. Na prikazanem posnetku se vidijo posledice manjkajoče izolacije v zidu. Temperaturne razlike pa postopoma vodijo k pojavu kondenzacije in plesni.

Razvoj plesni Plesen se začne razvijati na podhlajenih in neprezračevanih delih stanovanja in se potem širi po objektu. Dolgoročno se samo z barvanjem ne moremo znebiti plesni. Potrebno je odpraviti vzrok za nastanek plesni in pravilno določiti postopke in materiale, da preprečimo nastajanje plesni. Sanacija z barvanjem naj bo šele zadnji korak, ki bo prispeval k rešitvi problema.

 Vir: Gorazd Rus univ. dipl. inž. str., Termografija, nadzor in projektiranje. www.termografiranje.si

Vas zanima, kako celovito izdelati fasado? Preberite tukaj: Izdelava fasade

Sledi struganje sten. Kako se tega lotiti?

Če vam ne gre od rok, pa se obrnite na slikopleskarstvo Kalinero. Z veseljem polepšamo vaše prostore.

Pošljite povpraševanje preko kontaktnega obrazca. Najbolje kar zdaj. Klikni na oddaj povpraševanje.