Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje uporabnikov. Kakovost življenja se zaradi tega občutno poslabša, bivalno ugodje prav tako. Pojav prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vpliva na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme ter veča obratovalne in vzdrževalne stroške zgradbe. Zaradi vseh teh razlogov pada tudi tržna vrednost zgradbe.
Vzroki za prekomerno vlago in razvoj plesni
Vzroke za prekomerno vlago in razvoj plesni je težko točno določiti, ker sta oba pojava povezana z mnogimi dejavniki. V vsakem primeru gre za kombinacijo nepravilne gradbene zasnove posameznih konstrukcijskih elementov ali celotne stavbe, nepravilnega prezračevanja in ogrevanja ter tudi neustreznega režima uporabe prostora.
Posledice prekomerne navlažitve elementov zgradbe se izražajo v povečanju toplotne prevodnosti snovi, v razvoju in nastanku plesni, koroziji in mehanskih poškodbah (mehanske poškodbe nastanejo v primeru zmrzovanja izločene vlage).
Vzroki za nastajanje vlaga v prostoru so:
-
zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje s vodnih površin zaradi akvarija itd;) ter nezadostnega prezračevanja,
-
zaradi gradbeno fizikalnih nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb in konstrukcijskih napak posameznih sklopov zgradbe (poškodovane instalacije, poškodovana fasada, zamakanje strehe),
-
vlaga v materialih pri novogradnji se ni izsušila do normalne meje, ker smo se vselili prehitro v stavbo oziroma se stavba ni zadostno ogrevala in prezračevala.
Vlaga v obodnih zidovih povzroča naslednje negativne pojave:
-
zmanjšuje trdnostne lastnosti zidu, varnost same zgradbe se zmanjšuje,
-
vlažni zidovi zmrzujejo, opeka prične razpadati,
-
vlaga v zidovih raztaplja soli, povzroča luščenje ometa, laka, tapet
-
povzroča izločanje soli na površini,
-
v vlažnem ometu povzroči razvoj plesni,
-
povzroča poškodbe na notranji opremi,
-
povečanje toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov in s tem zmanjšanje toplotne izolativnosti gradbenih elementov (učinek toplotne izolacije v vlažnih zidovih se precej zmanjša).
Površinska kondenzacija vodne pare
Da vodna para kondenzira morata biti izpolnjena dva pogoja:
- vir vodne pare oziroma vlage,
- površina, na kateri pride do kondezacije.
Če je temperatura na površini gradbene konstrukcije nižja od rosišča temperature notranjega zraka, pride na njej do kondenzacije. Prenizka temperatura površine je lahko posledica nezadostnega ogrevanja in posledično lokalno povečanega toplotnega toka skozi njo. V tem primeru lahko govorimo o problemu toplotnega mostu v prostoru, ki je lahko geometrijski ali materialni. Da gre v tem primeru za toplotne mostove, dokazuje nastala plesen na lokalnih mestih toplotnih mostov.
Tipičen primer kombiniranega toplotnega mostu (materialnega in geometrijskega) je toplotno neizoliran stik zunanje stene in stropne plošče proti neogrevanem podstrešju. Površinska kondenzacija vodne pare v hladnejšem času povzroči v stiku zunanje stene in plošče razvoj plesni.
Drugi tipični primer kombiniranega toplotnega mostu je stik zunanje neizolirane stene in talne plošče slabo ogrevanega pomožnega prostora. Do površinske kondenzacije in razvoja plesni pride zaradi konvekcije vodne pare iz sosednjega bistveno toplejšega prostora z visoko vsebnostjo vlage v zraku.
Če se ozremo malo po starejših zgradbah, lahko marsikje vidimo na fasadnem ometu obris neizolirane roletne omarice, kjer je prišlo do povečanega toplotnega toka skozi omarico. V omarici je prišlo do kondenzacije vodne pare in posledica tega je, da se na notranjih površinah pojavi oziroma razraste plesen.
Marsikdo je zmotnega mišljenja, da pri zidavi zunanjega ovoja z bloki iz plinobetona ne more priti do nastanka plesni in površinske kondenzacije. V primeru, da smo uporabili napačno vezivo, ki ima bistveno večjo toplotno prevodnost, se lahko na stikih med bloki zaradi neustrezne mikroklime v prostoru pojavi materialni toplotni most. Če je v prostoru povečana vlažnost, so ti stiki potencialne mesta za nastop površinske kondenzacije vodne pare in razvoj plesni.
Potencialna mesta toplotnih mostov so križanja konstrukcijskih sklopov:
- stena - streha (napušč, vogal napušča),
- streha (sleme, dimnik, zračnik),
- stena - okno (špaleta, omarica za rolo, niša za radiator),
- stena - medetažna konstrukcija (ležišče plošče, balkon),
- stena (cevne napeljave, cokel, temelj).
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da moramo posebno pozornost posvetiti oblikovanju detajlov, da preprečimo v čim večji meri nastanek toplotnih mostov.
Poglejmo še, kakšne so še ostale posledice toplotnih mostov. Ker se na toplotnem mostu toplotni tok poveča, se povečajo tudi skupne toplotne izgube skozi celoten ovoj stavbe. Povečane toplotne izgube na toplotnih mostovih so vzrok za višje ogrevalne potrebe stavbe oziroma njenih prostorov. Toplotni mostovi so vzrok za višje ogrevalne stroške, zmanjšuje pa se tudi ekonomičnost toplotne zaščite objekta.
Nastanek plesni
V človekovem bivalnem okolju je hranljivih snovi za plesni na pretek (ometi, disperzijske barve, les, tekstil tapete, prah itd). Plesni v glavnem pridobivajo iz snovi, ki vsebujejo organsko vezan ogljik (glukoza, maltoza, saharoza), čeprav nekatere vrste plesni lahko predelajo tudi celulozo. Temperaturno območje za plesni je med 0 do 40 °C in pri pH - vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da plesni najbolj ustreza kislo okolje. Plesni uspevajo tako v svetlem in temnem okolju, razvojna doba znaša od dveh do šest mesecev.
Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost v prostoru. Iz strokovne literature je znan podatek, da že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Določene vrsti plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo na nastop ugodnih razmer za ponoven razvoj.
Razvoj plesni lahko zmanjšamo z zmanjšanjem prekomerne relativne vlažnosti v prostoru in tudi z odpravo vzrokov navlaževanja konstrukcijskih sklopov. Vsi drugi posegi za odstranjevanje plesni nimajo dolgoročnega učinka. Če plesni odstranimo samo površinsko, to ni dovolj. Na prizadetem mestu je potrebno omet odstraniti v celoti, lesene dele pa zamenjati.
Kakšne so ugodne bivalne razmere?
Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer v prostoru je potrebno prostore ogrevati in prezračevati. Spodnjo meja ugodja je pri približno pri 30 % relativne vlažnosti. Pri temperaturi zraka 20°C je območje ugodja med 45 in 60 % relativne vlažnosti. Prostore je potrebno prezračevati iz zdravstveno - higienskih razlogov. Spodnja meja izmenjave zraka znaša 0,7 izmenjave na uro. Ustrezno mikroklimo zagotovimo z zadostnim in pravilnim prezračevanjem. S takšnim načinom prezračevanja preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo in s tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni.
Kako prehaja para skozi gradbene konstrukcije?
Vodna para prehaja skozi gradbene konstrukcije z difuzijo. Količina vodne pare, ki se odvaja iz prostora z difuzijo znaša pri običajnih gradbenih materialih le 2 %. Ostala količina vodne pare (98 %) odpade na kontrolirano in nekontrolirano prezračevanje skozi okna ter na prehajanje vodne pare skozi netesna mesta v ovoju zgradbe.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni možno zgolj z ustrezno sestavo gradbenih konstrukcij uravnavati vlažnost zraka v prostoru ter tako nadomestiti naravno prezračevanje. Vsekakor pa mora biti sestava konstrukcijskega sklopa takšna, da v zimskem času omogoča neovirano difuzijo vodne pare in tudi kondenzacijo, ki naj bo predpisanih dovoljenih mejah.
Za starejše objekte je značilno slabo tesnjenje stavbnega pohištva. Ogrevanje prostorov je bilo lokalno (peči, kamini), zato je bilo potrebno prostore pred kurjenjem dobro prezračiti. Čeprav so bile starejše zgradbe neprimerno izolirane, je prezračevanje v veliki meri zmanjšalo nevarnost površinske kondenzacije , ker smo notranji zrak, ki ima veliko vsebnost vodne pare, nadomestili z zunanjim, hladnejšim in bolj suhim zrakom.
Prehod na centralni sistem ogrevanja in tudi zamenjava starih oken z sodobnimi, ki so manj prepustne za zrak, je precej bivalne navade. Prostore je zato potrebno dodatno prezračevati, hkrati pa ne smemo zniževati temperature v prostoru, kar bi to lahko privedlo do znižanje površinskih temperatur obodnih elementov ter nastanek površinske kondenzacije in plesni.
Potrebno stopnjo izmenjave zraka lahko dosežemo s prisilnim prezračevanjem z izmenjavo toplote ali pa s kontroliranim naravnim prezračevanjem.
Kako pravilno prezračevati?
Naravno prezračujemo vsaj tri do štiri krat dnevno in to takrat, ko je vlaga, zaradi različnih aktivnosti v prostorih narasla.Trajanje prezračevanja naj bo 5 do 15 minut pri povsem odprtih oknih.
Sam način prezračevanja se spreminja v odvisnosti od letnega časa. V poletnem času ponavadi v prostorih ne pride do težav s prekomernim navlaževanjem.Obodni elementi imajo dovolj visoko temperaturo, tako da ni nevarnosti površinske kondenzacije vodne pare. Na morebitnih kritičnih mestih se razvoj plesni ustavi ali plesen povsem izgine.
V zimskem času je absolutna vlažnost zraka nizka, zato ima zrak po vstopu v ogrevani prostor in segretju na dnevno temperaturo precejšno rezervo v količini vlage, ki jo lahko sprejme. Z rednim prezračevanjem tako preprečujemo prekomerno navlaževanje in nastanek površinske kondenzacije. Ob istočasnem pravilnem in zadostnem ogrevanju ustavimo tudi morebiten razvoj plesni, ki se je začel v jeseni oziroma prehodnem obdobju.
Za razvoj plesni so prehodna obdobja najbolj kritična, zato je pomembno, da kljub višjim zunanjim temperaturam ne zmanjšamo ogrevanja prostorov. V prehodnem obdobju se pojavijo manjše temperaturne razlike med notranjim in zunanjim okoljem kot v zimskem času.
Nihanja notranjih temperatur prostorov so večja zaradi nestalnega ogrevanja, kar privede do tega, da se močno spreminja relativna vlažnost notranjega zraka. Tako se v takšnih primerih zrak precej hitro segreje, medtem ko potrebujejo masivni gradbeni elementi za to mnogo več časa.
Ogreti zrak se na njih ohlaja, kar lahko privede do površinske kondenzacije in nastanka plesni.
Prezračevanje mora biti zato v prehodnih obdobjih izdatnejše kot pozimi. To velja tudi za mile zime, kjer so razmere enake kot v prehodnih obdobjih. Prezračevanje je najbolj učinkovito v jutranjem in večernem času, ko je zunanji zrak precej hladnejši.
Kako odpraviti plesen?
Površinska kondenzacija in razvoj plesni sta zelo moteča pojava. Odpravimo jih tako, da odstranimo vzroke za njun pojav. To pomeni, da moramo s pravilnim ogrevanjem in prezračevanjem ustvariti ustrezno mikroklimo v prostoru. Zadostno ogrevanje in prezračevanje pa ni dovolj, če se vzroki za navlaževanje zaradi kondenzacije vodne pare v neustrezni gradbeno fizikalni sestavi gradbene konstrukcije oziroma sklopa. V takšnih primerih je potrebno gradbene konstrukcije oziroma kritična mesta toplotnih mostov sanirati v skladu s pravili gradbene fizike.
Bojan Grobovšek, univ.dipl.inž.str.
Preberite več o različnih možnostih odpravljanja plesni.
